FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za varstvo rastlin
FITO-INFO

BRESKOVA KODRAVOST - TAPHRINA DEFORMANS (BERK.) TUL.

Gostiteljske rastline

Najbolj pogosti gostiteljski rastlini sta breskev in nektarina. Varieteta te glive (T. deformans var. amigdali) okužuje tudi mandelj.

Bolezenska znamenja

Listi so namehurjeni in se zvijajo. Okuženi deli so odebeljeni, zaviti in krhki. Navadno so belkasto zelene barve lahko pa tudi svetlo vijolični ali rdeči. Kmalu se na mehurjih pojavi bel poprh, kar kaže na to, da so se oblikovali askusi z askosporami. Na okuženih listih se kmalu naselijo saprofitske glive, ki povzroče sušenje in odpadanje listov.

Okuženi so lahko tudi mladi poganjki, na katerih lahko prav tako opazimo nabrekline, ki so rdečkasto obarvane. Okuženi poganjki največkrat zrastejo iz okuženih brstov in vsi njegovi deli (steblo in listi) so hipertrofirani.

V primeru, če so med in po cvetenju listi močno okuženi, gliva okužuje tudi plodove. Na njih se oblikujejo rdečkasto rjavi mozoljčki. Ob hujši okužbi večina listja odpade. Navadno le-to ponovno odžene, kar rastlino izčrpava. Les okuženih rastlin ne more popolnoma dozoreti in je zaradi tega podvržen zimski pozebi. Posledica vsega tega je slabši nastavek listov in cvetov v naslednjem letu.

Razvojni krog

Gliva prezimi v obliki saprofitskega micelija in brstičev. Spomladi se brstiči z dežjem sperejo na listne brste. Takoj, ko ti začno brsteti, brstiči v kapljici vode kale in okužijo mlade lističe. Okužb je več, če je v času rasti listov hladno in deževno vreme. To namreč upočasni njihovo rast in podaljšuje dobo njihove občutljivosti.

Po okužbi prodre gliva pod kutikulo v rastlinsko tkivo. Na površini listov oblikuje himenijsko oz. askusno plast z askusi in askosporami. Izbruhane askospore padejo na veje, kjer se oblikujejo sekundarne spore - brstiči, ki so podobni kvasovkam.

Gliva lahko povzroči tudi sekundarne okužbe, vendar te niso tako pogoste in gospodarsko pomembne.

Varstvo

Ključni sta dve obdobji za kemično zatiranje bolezni:

  • prvič škropimo po odpadanju listov z bakrenimi ali drugimi priporočenimi pripravki

  • drugo obdobje je v času brstenja in odganjanja listov.

Nasadov ne zasnujemo na vlažnih legah in sadimo bolj odporne sorte.

 

Besedilo: Franci Celar

 

New Page 1
FITO-INFO: Slovenski informacijski sistem za zdravstveno varstvo ratlin